Kdor poje slabo ne misli	Toti Štajerec med Korošci	Muzikantje v profilu	Fotografija po diagonali	Povezovalka programa	Zapojmo RadaMadava
Zapojmo Hare Krišna	Candramauli Swami poje	Publika posluša	Bhakta Blaž prevaja	Prišepetovalci od zgoraj	vtisi s prireditve

Vtisi ene izmed obiskovalk o prireditvi s Candramauli Swamijem v ZZZS Celje:                            (bhn. Sabina Ulaga iz Laškega)                            slika nazaj                   slika naprej

       O Arjuna, ne prepusti se letargiji, temveč posveti vsa svoja dejanja Meni in se bojuj s popolnim znanjem o Meni, brez želje po dobičku in ne da bi si kar koli lastil. (Bhagavad Gita, poglavje 3, verz 30)
       Petek, 13. april 2007. Mesec april... Spominjam se nepomembnega dogodka iz svojega otroštva: šofer mi je dovolil sedeti na prednjem sedežu šolskega kombija. Pogovarjala sva se o vremenu. Deževalo je. Vsako leto meseca aprila je milostno deževalo. Po zaslugi teh padavin smo človek, živali in rastline živeli v izobilju. To vem sedaj. Takrat mi je bilo vse samoumevno in sem rekla:''seveda dežuje, ko pa je čas za deževje.'' Šofer se je strinjal z mojo ugotovitvijo in bila sem ponosna, da sem tako 'pametna'.
       Zopet je april, toda ne dežuje. Nisem še stara mama, vendar izgleda, da so se časi spremenili in da je brezskrbno otroštvo za vedno minilo. In tako sem se znašla v dvorani ZZZS (Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) v Celju skupaj z vsaj še osemdesetimi radovednimi dušami, kako poslušam o tem, 'zakaj ne dežuje več'!?
       Predavatelja, Njegovo Milost Candramauli Swamija, sem prvič videla pred tednom dni na podobni prireditvi v Trbovljah. Zaradi njega, kakor tudi drugih Prabhupadovih učencev in mnogih ostalih bhakt, sedaj vemo, kako izgleda in kakšna je sveta oseba. Ni dileme. Vsa slava Njegovi presvetli milosti Srila Prabhupadu! Njegova ljubezen, nas je združila v še enem večeru, v katerem ni bilo teme.
       Najprej smo peli imena Gospoda. Nekajkrat smo že slišali, in tudi v Trbovljah je Candramauli Swami govoril o tem, kako močno je petje Maha Mantre. To je skrivnost! Tako dolgo je bila skrita! ''Posvečeno bodi Tvoje ime...'' Končno! Končno, lahko molimo in pojemo, tako kot nam je to pred 500 leti pokazal Šri Krišna Caitanya. Hari bol! To je najboljši del duhovne prakse. Candramauli Swami je poudaril, da je to (na srečo) tudi najpomembnejši del naše duhovne prakse. Ko izgovarjamo ime Gospoda, se namreč dogajata dve stvari, ki se jih mi ne zavedamo. Prvič, nesnaga, ki se je nabrala okrog srca, se lušči in drugič, vse bolj nam je jasno za kaj se pravzaprav gre na tem svetu. Seveda pa mora biti zadosti Maha Mantre.
        Na tem mestu vsa hvala Gargamuni Prabhuju in bhaktam namahatte Dravograd, ki so nas s petjem Gospodovih imen povabili tja, kamor človeška noga ne seže. Prosimo vas, nadaljujte!!
       V nadaljevanju prireditve nam je naš eminenten gost, Candramauli Swami, odgovoril na vprašanje:''Kdo je Krišna?'' Moje ime nisem jaz. Krišnovo ime pa je Krišna. Med Njegovim imenom in Njim ni razlike. Mislim, da je to tema za podiplomski študij. Pa moramo priti do tja?
      Candramauli Swami nas osebno nagovarja:''Kako bi se počutili vi, če bi nekdo o vas ugibal kakšni ste, čeprav vi tega ne skrivate?'' Krišna, ne samo da ne skriva kakšen je, temveč nam Sam (v Bhagavad Giti) osebno pove vse o Sebi. In ob tem, ko mi neumno ugibamo kdo je Bog, kako izgleda, kaj dela, se On lahko le smehlja. Njemu je vse to v zabavo. A mi trpimo. A zgolj zaradi lastne nespameti! Zato Krišna v Bhagavad Giti svetuje: o Arjuna, ne prepusti se letargiji, duhovnemu mrtvilu, otrplosti, zaspanosti, dremežu, neobčutljivosti, nedelavnosti, itd., temveč posveti vsa svoja dejanja Meni in se bojuj s popolnim znanjem o Meni, brez želje po dobičku in ne, da bi si kar koli lastil.
       Obisk svetih oseb je milost, ki jo najbrž vsak drugače doživlja. Poslušanje njih vedno znova obudi nov delček davno pozabljenega. želim, da bi verjeli, da smo vredni in da bi preko milostnih duhovnih učiteljev, kakor je Njegova svetost Candramauli Swami, realizirali preproste resnice.
       Obiskovalci prireditve se s hvaležnostjo spominjamo in iskreno zahvaljujemo vsem, ki vas ni bilo malo, ki ste omogočili in izpeljali celotno prireditev, začenvši z ekipo bhakt iz namahatte Dravograd, pa povezovalko programa, pa tonskim mojstrom, pa kuharji, pa šoferji, pa vsemi matajis in vsemi prabhuji, ki ste poskrbeli za oder, cvetje, deljenje parsadama, itd, itd, itd...
       Seveda pa ne morem prezreti tudi članov namahatte Celje, ki so se vsak po svojih zmožnostih vključili v pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve.
       S pomočjo takšnih spominov bomo prispeli tja, kamor smo namenjeni. Hare Krišna!

...za vas zapisala
bhn. Sabina                            (uredil: Kavi Karnapura das)                      V Celju, 25.04.2007.
                                 

---