Obisk ' eko - bhakti ' vasi na Madžarskem
slika nazaj  Avtor: Bhaktina Sabina Ulaga iz Laškega dne 31.03.2007  slika naprej
slika nazaj          slika naprej
bhaktina Sabina
Kṛṣṇa völgy

      Pred kakšnim mesecem dni nam je Kavi Karnapura prabhu predstavil idejo, da bi v zadovoljstvo bhakt, ki obiskujemo celjsko Namahatto, organizirali kak izlet in obiskali Krišnovo vas Kṛṣṇa völgy ob kraju Somogvamos blizu Blatnega jezera na Madžarskem.
      Kavi Karnapura prabhu je eden izmed nas, pa vendar drugačen – v pozitivnem smislu. Zanj ni pomembnejše stvari, kot je DAMO-DAR (Društvo za popularizacijo Hare Krišna gibanja Celje). Hvaležni smo mu, za ves trud, ki ga nesebično vlaga in nam tako omogoči druženje in napredovanje v zavesti Krišne. Vsak petek se v Celju družimo z bhaktami, sodelujemo pri bhajanih in častimo parsadam, poslušamo predavanja o Gospodu. Le kje bi tavali v nasprotnem primeru?
      Ob njem stoji mataji Sonja; tajnica društva, svetovalka, pomočnica, predvsem pa naša mama. Njeno srce "cepi" drobce ljubezni vsepovsod in ob tem spoznava, da človeško srce nima meja.
      Še en blagoslov bdi nad nami: Lalita Govinda Prabhu. Zvesto nas obiskuje ter potrpežljivo in ljubeznivo utrjuje v veri. Priznati moramo, da smo specifična namahatta, vendar v družbi Lalita Govinda Prabhuja naše slabosti in omejenosti ne pridejo do izraza, saj v vsakem vidi potencial, prebujajoč se ob njegovih bhajanih in lekcijah. Deležni smo tudi inspirativnih bhajanov in predavanj ostalih prabhujev, ki se radi odzovejo našemu povabilu.
      Od kar sem izvedela za ta izlet, so se mi oči vsak dan bežno ustavljale na koledarju, pri križcu čez datum 31. marec. Tukaj je bila na preizkušnji moja domišljija, kljub pomanjkanju le-te sem si ustvarila sliko o Krišnovi vasi... bhakte v vasi, matajis na polju, tempelj, Božanstva. Gremo!
      Na pot smo se odpravili s kombijem, ki ga je vozil Lalita Govidna prabhu in z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Kavi Karnapura prabhu. Na zadnjem sedežu sva bile z bhaktino Anjo vesele družbe Mohini Radhe mataji, ki nama je prijazno podala izkušnje iz njene utrjene prakse. In prispeli smo.
      Vaška cesta pelje mimo dveh slonov v naravni velikosti, izklesanih iz kamna. Na desni strani ob jezeru nas pozdravi doprsni kip Njegove Milosti Šrila Prabhupade. Zavarovan je s tempeljčkom odprtega tipa. Naprej se cesta malo vzdiguje. Vidimo gurukulo, otroško igrišče, pekarno,... Pripeljali smo se na dvorišče pred tempelj. Vse je tako pisano, majhni templji okrog, stolp z zvonom. Ne , to ni srednji vek, to je drug planet!? Prijazno so nas sprejeli in po navodilih smo matajis in prabhuji vstopili na ločenih vhodih. V predprostorih se je začelo še intenzivnejše dogajanje. Prostor je poln naravne svetlobe, sonca, po stenah so tridimenzionalne freske. Freske, kot žive, govorijo različne zgodbe: Kaliya, rasa ples, Gospod Caitanya poje in pleše, oboževanje učitelja... in barve, barve, vsepovsod barve.
      Končno smo stopili pred božanstva Šri Šri Radha Syamasundara. Pogled, ki pomeni osebno povabilo. Um mi je začel prigovarjati, da je to povabilo splošno, nedoločeno. Jaz želim odnos. Da, prihajam. Ne vem kako dolgo bom še hodila, vendar zagotovo prihajam, ker želim izvedeti kdo sem in kakšen je moj odnos z Vsevišnjim. Izkazali smo globoko spoštovanje in z molitvami prosili za blagoslov. Lahko smo tudi naredili službo za Krišno. V tempelj so prišli turisti, ki so prvič slišali "Hare Krišna". Pomešali smo se med njih in vsi skupaj smo imeli kirtan pred božanstvi. Za nas je bilo to največje zadovoljstvo.
      Zunaj na imitiranem balkonu, v pišu panonskega vetra in na pomladanskem soncu smo prisluhnili razlagi o življenju v vasi. V vasi živi 130 bhakt in vsak počne, kar najbolje zna. Vas nima električne napeljave. Pomagajo si s sončnimi kolektorji in včasih z agregati. To, da v glavnem lovijo kresničke, pa je bila šala, hehehe. Na vprašanje ali res ne uporabljajo pralnega stroja, odgovori, da so pralni stroji njihove žene. Tudi vodovoda nimajo, vsaka hiška ima vodnjak, a na žalost voda zaradi onesnaženosti v prejšnjih letih ni neoporečna. Po navodilih Šrila Prabhupade skoraj vse kar rabijo, pridelajo ali naredijo sami. Za oblačila so že poskusili izdelovati platno iz lanu. Kljub zahtevnosti postopka, niso obupali. Ni govora o brezposelnosti. Zemljo obdelujejo z orodjem prilagojenim za vprego živali, krave ali vola. Del zemlje še morajo obdelovati strojno, toda tam kjer obdelujejo ročno, traktor nima vstopa. Počasi bodo popolnoma izrinili traktor. Istočasno smo lahko videli dve bhaktini, kako na velikem polju sejeta.
      V času kosila je zadovoljstvo še naraščalo. Obedovali smo zunaj, na travniku. čašenje parsadama je doživetje, še posebno v takšni atmosferi in z razgledom na vas, polno enodružinskih hiš, ki je vsaka drugačne barve in izgledajo kot iz izložbe - brezhibne. Okrog hiš ni betona in tlakovcev, je samo trava, hiše pa so povezane z makadamskimi cestami. So dokaj blizu skupaj in zdi se kot da jih tista zelena ravnina objema.
      Po kosilu smo si ogledali še preostali del posestva. Na drugi strani templja so njive in velik pokrit rastlinjak na prostem. V njem so že zrasle sadike in zelenjava, ki jo tekoče uporabljajo. Na robu njive je mataji lahkotno rahljala zemljo namenjeno vzgajanju rož. Ob njivi je bil gromozanski plaz natančno zloženih drv. Popolnoma vse prostore ogrevajo z drvmi. V templju imajo štiri peči – v vsakem kotu ena in tudi tla so ogrevana.
      Pot nas je potem vodila proti hotelu. Vsaj na zunaj je izgledalo tako, notri pa domujejo krave, popolnoma mirne, voljne. Dva prabhuja sta jih skrbno negovala, krtačila, najbrž sta jih pripravljala na molžo. Zunaj, v ogradi, pa so se sončili biki. Leno so dvigovali glave proti soncu in mežikali, zlasti dva sta pozirala z visokimi rogovi. Ta prizor nas je prevzel, kakor da nas hoče spomniti, kaj je pravno življenje. Mi životarimo. Kdo ali kaj nas je prepričalo, da je hoditi v trgovino po mleko, sadje, zelenjavo in maslo normalno!?
      Bližal se je čas odhoda. Dolgo smo se poslavljali od posestva. Nekateri so se odločili, da se poleti zagotovo vrnejo. V neposredni bližini je namreč možnost kampiranja. Ampak pozor! Glede na to, da je to drug planet, se lahko zgodi, da boste imeli transmigracijske motnje. Takšne so naše izkušnje. Kljub natančni preučitvi poteka avtoceste, je le - te naenkrat zmanjkalo in tudi usklajevanje z avto karto in dejanskim stanjem je "zaštekalo". A naposled smo se le brezskrbno predali vožnji proti Sloveniji. Najbrž je bila volja Vsevišnjega, da podaljšamo čas druženja, če je čas sploh obstajal? To se je na zunaj odražalo v najiskrenejšem smehu, smehu brez konca. V takšnem stanju smo prišli do državne meje. Carinik je želel videti kaj prevažamo. Lalita Govinda Prabhu pojasni, da smo Hare Krišna... Takoj ga prekine: "Aaaaa Hare Krišna!" Usta so se mu raztegnila v svetel nasmeh: "Ja, kje imate pa inštrumente!?" Tudi on ve, da se s pomočjo inštrumentov pride v drugo dimenzijo. Haribol!
      Obisk Krišnove vasi in božanstev Šri Šri Radhe Syamasudare je vsem pustil globok vtis in cel dan v družbi bhakt je bilo popolno doživetje. Hvaležni smo za milost Krišne in milost vseh bhakt, ki nam stojite ob strani in nas spodbujate. Hvala.

...za vas zapisala
bhn. Sabina                  
(uredil: Kavi Karnapura das)